SVETA ANA - LENART - ZAVRH (4 ure)
PPP se iz Svete Ane nadaljuje kakšen kilometer po cesti mimo gramoznice na levi strani grebena do križišča, kjer zavije na kolovoz. Od tod pa vodi skozi vasi Ročico, Žice in Žerjavce, ki so značilna razložena naselja. Pot pelje po kolovozu na grebenu do ceste v dolini potoka Velka. Imeni krajev Žice in Ročice sta izpeljani iz nemške besede Schützen (strelci). To spominja na strelske dvorce, ki so branili Slovenske gorice pred Madžari, Turki in kruci. Omenjene vasi ležijo na višini okoli 300 m, od koder se pohodniku nenehno odpira lep razgled. Zanimivost Slovenskih goric so slatinski vrelci, ki jih je nekoč bilo nad štirideset, danes pa so le še naravna znamenitost, saj so večinoma zapuščeni in pozabljeni. Najpomembnejša je bila Sützeva slatina v Zg. Žerjavcih, ki so jo še na prehodu v 20. stoletje polnili in prodajali celo na Dunaj (5 min. oddaljena od PPP na desni strani v dolini). Po ljudskem izročilu je bil blizu tega izvira rudnik soli. Na J (levi) strani grebena še najdemo dva slatinska vrelca v Sp. Žerjavcih. Ob poteh pa nenehno videvamo značilne kapelice in znamenja, ki so raztresena po vseh Slovenskih goricah. Iz Žerjavcev se pot spusti mimo križa s stebri na cesto, po kateri pride do Lenarta.
PPP se nadaljuje po Ptujski cesti do glasbene šole in rahlo v desno navzdol po Poti na Kamenšak proti Voličini. Dvesto metrov južno od mostu preko potoka Globovnica, še prej preko nadvoza nad avtocesto, zavije pravokotno na desno preko travnikov v Lormanje. V malem vaškem križišču zavijemo v levo in prispemo na gmajno s slatinskim vrelcem. Ob izviru je postavljeno zanimivo tri metre dolgo kamnito korito iz slovenjegoriškega peščenjaka z napisom »Franz L. Wimber 1797«, vendar je zdaj že zaraščeno. Na nasprotni strani gmajne pot prečka reko Pesnico in se obrne na desno. Pri hiši nasproti skulptur se vaška cesta skozi gozd povzpne na vrh Strme Gore. Od tod je lep razgled na Lormanje, Šetarovo in Lenart. Pri kapelici se nam z desne pridruži cesta z zahoda gremo po njej mimo pokopališča v Voličino.
Iz zanimive Voličine se pot obrne na levo na cesto proti Zavrhu, se mimo transformatorja na levo strmo povzpne proti J. Ko pridemo na glavno cesto zavijemo ostro levo navzdol in se v prvem levem ovinku obrnemo desno navzgor mimo hiše v gozd. Skozi gozd se povzpnemo na grebensko cesto in levo po njej na Zavrh (358 m) z jeklenim razglednim stolpom, s katerega je lep razgled na gričevnat slovenjegoriški svet. Zavrhu v čast je general Rudolf Maister – Vojanov zložil več pesmi, ko je tu v zadnjih letih preživljal oddih. Završčani pa so se mu oddolžili s postavitvijo razglednega stolpa in spomenika tik ob njem. Zavrh je danes znan tudi kot sedež kolonije samorastnikov. Žig PPP št. 14b je pri Mariji Krajnc, Zavrh 95, v bližini stolpa.
PPP se nadaljuje po Ptujski cesti do glasbene šole in rahlo v desno navzdol po Poti na Kamenšak proti Voličini. Dvesto metrov južno od mostu preko potoka Globovnica, še prej preko nadvoza nad avtocesto, zavije pravokotno na desno preko travnikov v Lormanje. V malem vaškem križišču zavijemo v levo in prispemo na gmajno s slatinskim vrelcem. Ob izviru je postavljeno zanimivo tri metre dolgo kamnito korito iz slovenjegoriškega peščenjaka z napisom »Franz L. Wimber 1797«, vendar je zdaj že zaraščeno. Na nasprotni strani gmajne pot prečka reko Pesnico in se obrne na desno. Pri hiši nasproti skulptur se vaška cesta skozi gozd povzpne na vrh Strme Gore. Od tod je lep razgled na Lormanje, Šetarovo in Lenart. Pri kapelici se nam z desne pridruži cesta z zahoda gremo po njej mimo pokopališča v Voličino.
Iz zanimive Voličine se pot obrne na levo na cesto proti Zavrhu, se mimo transformatorja na levo strmo povzpne proti J. Ko pridemo na glavno cesto zavijemo ostro levo navzdol in se v prvem levem ovinku obrnemo desno navzgor mimo hiše v gozd. Skozi gozd se povzpnemo na grebensko cesto in levo po njej na Zavrh (358 m) z jeklenim razglednim stolpom, s katerega je lep razgled na gričevnat slovenjegoriški svet. Zavrhu v čast je general Rudolf Maister – Vojanov zložil več pesmi, ko je tu v zadnjih letih preživljal oddih. Završčani pa so se mu oddolžili s postavitvijo razglednega stolpa in spomenika tik ob njem. Zavrh je danes znan tudi kot sedež kolonije samorastnikov. Žig PPP št. 14b je pri Mariji Krajnc, Zavrh 95, v bližini stolpa.