SELO - GORNJI PETROVCI (4 ure)
PPP pelje od rotunde navkreber med sadovnjaki proti SZ do prvih kmetij, raztresenih po pobočju. Mimo zadnje kmetije v Selu in ob sadovnjaku vodi po odprtem do mešanega gozda, nato skozenj ostro v levo do prvih hiš Fokovcev. Dalje še naprej po isti poljski poti, nato po njej skozi gozd do ceste Kančevci-Ratkovci, čez njo še naprej skozi gozd in kmalu na cesto in do vrha hriba, kjer je mogočna zgradba Doma duhovnosti, poleg pa cerkev sv. Benedikta.
O tod je lep razgled po tem delu Goričkega, posebej na vas Kukeč, ki je pogost slikarski motiv akademskega slikarja Nikolaja Beera, tukajšnjega rojaka. Dom duhovnosti je v dokaj novi stavbi. V njem potekajo zanimive in pestre dejavnosti in je zato pomemben tudi za širšo, ne le za bližnjo okolico. Na pokopališču ob domu je grob dr. Franca Ivanoczija (1857–1913), dekana in šolskega nadzornika, ki so ga takratne madžarske oblasti obdolževale panslavizma, ker je širil med ljudstvom slovenske knjige Mohorjeve družbe in tudi sicer narodnobuditeljsko deloval. Nagrobnik je zasnoval učenec arhitekta Jožeta Plečnika. V Kančevcih je župnikoval in umrl Mikloš Küzmič, začetnik prekmurskega slovstva za katoličane.
Mimo pokopališča se pot spusti skozi mešani gozdič do prvih hiš v Kukeču, nato teče nekaj časa po cesti proti Križevcem, na križišču zavije levo na dokaj dobro cesto do zadnjih hiš v vasi in se nekoliko spusti. Potem pa je treba paziti, ko s ceste zavije spet v gozd proti Z.
Pot od tod pelje ves čas skozi mešani, ponekod pa skozi borov Panovski gozd po mehkih gozdnih poteh in deloma po cesti. Pot je dobro markirana. Po prečkanju ceste, ki pelje v Košarovce, potrebujemo le nekaj minut do razglednega stolpa Kamenek (371 m), ki stoji nad Kuštanovci. Od tod lahko v lepem vremenu občudujemo velik del valovitega Goričkega.
Pot nato vodi proti SZ mimo hiše na levi strani ceste do križišča, ob njem zavije desno skozi strnjen mešani gozd v precej vlažno dolino pod Križevci. Pri prvi hiši se spusti na kolovoz, po njem gre na levo proti hišam v bregu, mimo njih do ceste, po njej navzdol, čez most čez Malo Krko, takoj nato pa levo ob njej in mimo zadnjih hiš med polja v zaprti dolini. Po kolovozu med polji vijuga skoraj do konca te doline. Nato poišče prehod čez poraščen svet v gozd in se skozenj spusti pred Gornjimi Petrovci na novo cesto. Po nadvozu čez železniško progo pride do križišča na cesti Murska Sobota-Hodoš, ga prečka in pred lekarno zavije na desno po cesti, jo čez štiristo metrov zapusti in se skozi gozdič na levi usmeri v breg, kjer sta na steni gostišča (Pindža) na vrhu blizu cerkve Svete trojice shranjena žig PPP št. 3 in vpisna knjiga.
S terase gostišča je lep razgled po Goričkem. Proti S in V se vidijo madžarske, na Z avstrijske vasi in na J naši kraji. V izredno jasnem vremenu so vidni tudi Pohorje, Boč, Donačka gora in Ravna gora na Hrvaškem.
O tod je lep razgled po tem delu Goričkega, posebej na vas Kukeč, ki je pogost slikarski motiv akademskega slikarja Nikolaja Beera, tukajšnjega rojaka. Dom duhovnosti je v dokaj novi stavbi. V njem potekajo zanimive in pestre dejavnosti in je zato pomemben tudi za širšo, ne le za bližnjo okolico. Na pokopališču ob domu je grob dr. Franca Ivanoczija (1857–1913), dekana in šolskega nadzornika, ki so ga takratne madžarske oblasti obdolževale panslavizma, ker je širil med ljudstvom slovenske knjige Mohorjeve družbe in tudi sicer narodnobuditeljsko deloval. Nagrobnik je zasnoval učenec arhitekta Jožeta Plečnika. V Kančevcih je župnikoval in umrl Mikloš Küzmič, začetnik prekmurskega slovstva za katoličane.
Mimo pokopališča se pot spusti skozi mešani gozdič do prvih hiš v Kukeču, nato teče nekaj časa po cesti proti Križevcem, na križišču zavije levo na dokaj dobro cesto do zadnjih hiš v vasi in se nekoliko spusti. Potem pa je treba paziti, ko s ceste zavije spet v gozd proti Z.
Pot od tod pelje ves čas skozi mešani, ponekod pa skozi borov Panovski gozd po mehkih gozdnih poteh in deloma po cesti. Pot je dobro markirana. Po prečkanju ceste, ki pelje v Košarovce, potrebujemo le nekaj minut do razglednega stolpa Kamenek (371 m), ki stoji nad Kuštanovci. Od tod lahko v lepem vremenu občudujemo velik del valovitega Goričkega.
Pot nato vodi proti SZ mimo hiše na levi strani ceste do križišča, ob njem zavije desno skozi strnjen mešani gozd v precej vlažno dolino pod Križevci. Pri prvi hiši se spusti na kolovoz, po njem gre na levo proti hišam v bregu, mimo njih do ceste, po njej navzdol, čez most čez Malo Krko, takoj nato pa levo ob njej in mimo zadnjih hiš med polja v zaprti dolini. Po kolovozu med polji vijuga skoraj do konca te doline. Nato poišče prehod čez poraščen svet v gozd in se skozenj spusti pred Gornjimi Petrovci na novo cesto. Po nadvozu čez železniško progo pride do križišča na cesti Murska Sobota-Hodoš, ga prečka in pred lekarno zavije na desno po cesti, jo čez štiristo metrov zapusti in se skozi gozdič na levi usmeri v breg, kjer sta na steni gostišča (Pindža) na vrhu blizu cerkve Svete trojice shranjena žig PPP št. 3 in vpisna knjiga.
S terase gostišča je lep razgled po Goričkem. Proti S in V se vidijo madžarske, na Z avstrijske vasi in na J naši kraji. V izredno jasnem vremenu so vidni tudi Pohorje, Boč, Donačka gora in Ravna gora na Hrvaškem.