MURSKA SOBOTA - SELO (3 ure 30 minut)
Pomurska planinska pot (PPP) se prične pri hotelu Diana v Murski Soboti, v katerem je tudi žig PPP št. 1. Po Slovenski ulici pelje do Spomenika zmage, nato skozi park z več eksotičnimi drevesi in starimi hrasti ter z ribnikom mimo gradu do zdravstvenega doma, nato do rekreacijskega centra s kopališčem. Prečka most na Ledavi in nadaljuje po cesti proti S. Skozi akacijev gozd pride čez železniške tire do ceste, kjer zavije na levo v vas Markišavci. Pot gre do kapelice sredi vasi, pred njo zavije na desno in se v ostrem ovinku na Z usmeri naravnost po poljski poti proti S. Markacije so tod redke. Rahlo se dvigne do vaške ceste, ki pelje v smeri vzhod-zahod. Po njej pride na državno cesto, ki pelje od Murske Sobote proti Hodošu. Po približno sto metrih po tej cesti navzgor krene se obrne desno na poljsko pot, nato gre po njej skozi dvorišče samotnega Lapovskega mlina in nato ob robu gozda med polja. Prva poljska pot, ki pelje proti V (markiranje ni mogoče), pripelje na cesto, ki vodi od Martjancev proti Sebeborcem. Pri prečkanju ceste se pohodnik ravna po markaciji na telefonskem drogu.
S ceste zavije proti J, gre kakšnih petdeset metrov do razbremenilnega kanala na levi strani, nadaljuje ob kanalu tako, da je ta na pohodnikovi levi strani v smeri hoje, in po nekaj sto metrih pride na cesto, ki pelje v Prosenjakovce; po njej dva kilometra do prve hiše in v gozd nasproti nje.
Pot se zdaj začne vzpenjati in spuščati po gričevnatem svetu. Po približno sto metrih po cesti zavije ob robu gozda in čez globačo v strmo travnato pobočje, kjer je na samotnem drevesu vidna markacija. V bližini pokopališča v Zgornjih Moravcih prečka isto cesto, ki jo je malo prej zapustila, in se ob robu gozda spusti v dolino, kjer prečka plitev potoček. Na drugi strani potoka gre naprej ob gozdu in nato skozenj med polja do ceste, ki pelje v Vučjo Gomilo. Tod je potrebna pazljivost, ker so med polji markacije redkejše. Markacija je na visoki hruški na nasprotni strani ceste; mimo nje pot nato spet zavije v gozd.
Po slabo vidni pešpoti je treba skozi gozd v dolino in na cesto, ki se vzpenja v hrib do Sela. Mimo prvih domačij se spusti po cesti, ki pelje proti Prosenjakovcem, do spodnjega dela vasi, kjer je žig PPP št. 2 z oznako romanske rotunde pritrjen na steni lesene hišice ob cesti (postavilo jo je turistično društvo) v bližini znamenite cerkvice.
Ključ od tega bisera umetnostnih spomenikov v Prekmurju hranijo pri sosedu, ki odpre vrata rotunde vsakomur, ki si jo želi ogledati. Opečna rotunda z gotskimi freskami je edinstvena v Sloveniji. Prvič je omenjena leta 1366, sredi 19. stoletja je bila pozidana in nato leta 1956 restavrirana tako, da je dobila v glavnem svojo prejšnjo podobo.
S ceste zavije proti J, gre kakšnih petdeset metrov do razbremenilnega kanala na levi strani, nadaljuje ob kanalu tako, da je ta na pohodnikovi levi strani v smeri hoje, in po nekaj sto metrih pride na cesto, ki pelje v Prosenjakovce; po njej dva kilometra do prve hiše in v gozd nasproti nje.
Pot se zdaj začne vzpenjati in spuščati po gričevnatem svetu. Po približno sto metrih po cesti zavije ob robu gozda in čez globačo v strmo travnato pobočje, kjer je na samotnem drevesu vidna markacija. V bližini pokopališča v Zgornjih Moravcih prečka isto cesto, ki jo je malo prej zapustila, in se ob robu gozda spusti v dolino, kjer prečka plitev potoček. Na drugi strani potoka gre naprej ob gozdu in nato skozenj med polja do ceste, ki pelje v Vučjo Gomilo. Tod je potrebna pazljivost, ker so med polji markacije redkejše. Markacija je na visoki hruški na nasprotni strani ceste; mimo nje pot nato spet zavije v gozd.
Po slabo vidni pešpoti je treba skozi gozd v dolino in na cesto, ki se vzpenja v hrib do Sela. Mimo prvih domačij se spusti po cesti, ki pelje proti Prosenjakovcem, do spodnjega dela vasi, kjer je žig PPP št. 2 z oznako romanske rotunde pritrjen na steni lesene hišice ob cesti (postavilo jo je turistično društvo) v bližini znamenite cerkvice.
Ključ od tega bisera umetnostnih spomenikov v Prekmurju hranijo pri sosedu, ki odpre vrata rotunde vsakomur, ki si jo želi ogledati. Opečna rotunda z gotskimi freskami je edinstvena v Sloveniji. Prvič je omenjena leta 1366, sredi 19. stoletja je bila pozidana in nato leta 1956 restavrirana tako, da je dobila v glavnem svojo prejšnjo podobo.