JERUZALEM - ŽELEZNE DVERI - LJUTOMER - VERŽEJ (3 ure 30 minut)
PPP od Jeruzalema sledi asfaltirani cesti proti Ljutomeru (6 km). Po dveh kilometrih je v Železnih Dverih. Pohodnik se lahko ustavi v delavnici Milana Belca. Njegova posebnost so unikatni izdelki (glina, les) z motivi iz Slovenskih goric. Postrežejo tudi z domačim vinom, tu pa je tudi žig PPP št. 21. Zanimivost Železnih Dveri je tudi mogočna zgradba s staro zidanico, nekoč last admontskega samostana. Do nje je še nekaj sto metrov.
Pot pelje po cesti, pri športnem igrišču, ki je sto metrov niže, pa zavije na kolovoz. Sledi deset minut prijetne hoje po gozdu, nato pa spet asfaltirana cesta. Z nje je lep pogled na ljutomerske ribnike. Pot se usmeri na levo in je po nekaj minutah na glavni cesti Ljutomer–Ormož. Od tod naprej sta dve možnosti: po prečkanju ceste po ozki vzpenjajoči se poti do novega dela Ljutomera Jurševke ter med hišami do Starega trga in malo niže do hotela Jeruzalem; druga možnost do Ljutomera je po glavni cesti en kilometer. V hotelu sta žiga PPP št. 22 in št. 23.
PPP vodi z Glavnega in Miklošičevega trga proti tovarni Konus, kjer zavije na desno. Preko mostička pride v Mestni park (Sršenov log) z zaščitenimi stoletnimi hrasti. V parku stoji spomenik prvemu slovenskemu taboru (9. avgusta 1868). V bližini parka sta rekreacijski center z bazenom in hipodrom, kjer so nekajkrat na leto kasaške dirke. Iz parka pa pot pelje mimo zdravstvenega doma na glavno cesto in po njej proti Murski Soboti. Takoj za mostom stoji na levi hiša, kjer je živel in delal pesnik Cvetko Golar. Pot gre skozi industrijski del Ljutomera, prečka železniško progo in prispe do železniške postaje. Pri servisu vozil zapusti glavno cesto in zavije na desno v Babince. Nadaljuje se med polji in po dveh kilometrih je v Babincih. Pri vaški kapeli zavije na levo in takoj zatem pri gasilskem domu na desno na makadamsko cesto. Po enem kilometru pripelje v Šalince. V križišču zavije na desno v Krištance in Grlavo. Gre mimo gasilskega doma, športnega igrišča, zadružnega doma in že je pri prehodu čez železniško progo, kjer je meja med Krištanci in Grlavo.
Na levi je domačija, ki ima vgrajeno spominsko ploščo.To je znana Prelogova domačija, kjer je od leta 1942 delovala partizanska postojanka Pri treh mladenkah. Leta 1945 so kozaki hišo zažgali. V plamenih sta umrla tudi gospodar in gospodinja.
Iz Grlave pot pripelje v Banovce. Smerna tabla v križišču opozarja na termalno kopališče, PPP pa se usmeri na levo proti Veržeju, kjer je po kilometru in pol vijugaste ceste.
Veržej je kot naselje še posebej zanimiv zaradi svojevrstne preteklosti. Zaradi bližnje meje z Ogrsko je imel posebno vlogo. Tu je vozil brod čez Muro, ki so ga morali Veržejci stalno stražiti in braniti. Cesar Ferdinand je leta 1555 naselil tukaj srbske uskoke, da bi se borili proti Turkom. Leta 1605 so Turki vas požgali. Iz bojev s Turki in kruci se je še do danes med ljudstvom ohranil spomin na Štefana Ropošo. O njem in dogodivščinah v Veržeju je pesnik Manko Golar napisal knjigo Okrogle o Veržencih.
Veržej je dal poleg Slavka Osterca še eno veliko ime. To je dr. Fran Kovačič – zgodovinar in borec za našo severno mejo in priključitev Prekmurja k Sloveniji na mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1918. Veržej je znan tudi po zaščitenih narcisah, ki maja prekrijejo travnike V od kraja. Žal malomaren odnos ljudi do te zaščitene cvetlice grozi, da bo izginila z veržejskih travnikov.
Pot gre po cesti mimo trgovine Narcisa do gostišča Kasač, kjer zavije na desno proti naslednji točki poti. V lepo urejenem parku na levi stoji spomenik skladatelju Slavku Ostercu (1895 – 1941), začetniku moderne glasbe. Njegova rojstna hiša je čez cesto. V spomin na skladatelja se vsako leto prireja koncert Osterčev večer. Po tristo metrih je pot pri gostilni Bobnjar, kjer je žig PPP št. 24. Nedaleč od gostilne, mimo nogometnega igrišča, je znan Babičev mlin, še edini delujoč mlin na Muri. Ogleda te znamenitosti pohodnik ne sme zamuditi.
Pot pelje po cesti, pri športnem igrišču, ki je sto metrov niže, pa zavije na kolovoz. Sledi deset minut prijetne hoje po gozdu, nato pa spet asfaltirana cesta. Z nje je lep pogled na ljutomerske ribnike. Pot se usmeri na levo in je po nekaj minutah na glavni cesti Ljutomer–Ormož. Od tod naprej sta dve možnosti: po prečkanju ceste po ozki vzpenjajoči se poti do novega dela Ljutomera Jurševke ter med hišami do Starega trga in malo niže do hotela Jeruzalem; druga možnost do Ljutomera je po glavni cesti en kilometer. V hotelu sta žiga PPP št. 22 in št. 23.
PPP vodi z Glavnega in Miklošičevega trga proti tovarni Konus, kjer zavije na desno. Preko mostička pride v Mestni park (Sršenov log) z zaščitenimi stoletnimi hrasti. V parku stoji spomenik prvemu slovenskemu taboru (9. avgusta 1868). V bližini parka sta rekreacijski center z bazenom in hipodrom, kjer so nekajkrat na leto kasaške dirke. Iz parka pa pot pelje mimo zdravstvenega doma na glavno cesto in po njej proti Murski Soboti. Takoj za mostom stoji na levi hiša, kjer je živel in delal pesnik Cvetko Golar. Pot gre skozi industrijski del Ljutomera, prečka železniško progo in prispe do železniške postaje. Pri servisu vozil zapusti glavno cesto in zavije na desno v Babince. Nadaljuje se med polji in po dveh kilometrih je v Babincih. Pri vaški kapeli zavije na levo in takoj zatem pri gasilskem domu na desno na makadamsko cesto. Po enem kilometru pripelje v Šalince. V križišču zavije na desno v Krištance in Grlavo. Gre mimo gasilskega doma, športnega igrišča, zadružnega doma in že je pri prehodu čez železniško progo, kjer je meja med Krištanci in Grlavo.
Na levi je domačija, ki ima vgrajeno spominsko ploščo.To je znana Prelogova domačija, kjer je od leta 1942 delovala partizanska postojanka Pri treh mladenkah. Leta 1945 so kozaki hišo zažgali. V plamenih sta umrla tudi gospodar in gospodinja.
Iz Grlave pot pripelje v Banovce. Smerna tabla v križišču opozarja na termalno kopališče, PPP pa se usmeri na levo proti Veržeju, kjer je po kilometru in pol vijugaste ceste.
Veržej je kot naselje še posebej zanimiv zaradi svojevrstne preteklosti. Zaradi bližnje meje z Ogrsko je imel posebno vlogo. Tu je vozil brod čez Muro, ki so ga morali Veržejci stalno stražiti in braniti. Cesar Ferdinand je leta 1555 naselil tukaj srbske uskoke, da bi se borili proti Turkom. Leta 1605 so Turki vas požgali. Iz bojev s Turki in kruci se je še do danes med ljudstvom ohranil spomin na Štefana Ropošo. O njem in dogodivščinah v Veržeju je pesnik Manko Golar napisal knjigo Okrogle o Veržencih.
Veržej je dal poleg Slavka Osterca še eno veliko ime. To je dr. Fran Kovačič – zgodovinar in borec za našo severno mejo in priključitev Prekmurja k Sloveniji na mirovnih pogajanjih v Parizu leta 1918. Veržej je znan tudi po zaščitenih narcisah, ki maja prekrijejo travnike V od kraja. Žal malomaren odnos ljudi do te zaščitene cvetlice grozi, da bo izginila z veržejskih travnikov.
Pot gre po cesti mimo trgovine Narcisa do gostišča Kasač, kjer zavije na desno proti naslednji točki poti. V lepo urejenem parku na levi stoji spomenik skladatelju Slavku Ostercu (1895 – 1941), začetniku moderne glasbe. Njegova rojstna hiša je čez cesto. V spomin na skladatelja se vsako leto prireja koncert Osterčev večer. Po tristo metrih je pot pri gostilni Bobnjar, kjer je žig PPP št. 24. Nedaleč od gostilne, mimo nogometnega igrišča, je znan Babičev mlin, še edini delujoč mlin na Muri. Ogleda te znamenitosti pohodnik ne sme zamuditi.