DOLIČ - SERDIŠKI BREG - ROGAŠOVCI (3 ure)
PPP gre po asfaltni cesti proti Z do Kuzme. Iz središča vasi se mimo spominskega znamenja slovenskemu osamosvajanju pod cerkvijo nadaljuje do mostu čez most v Z delu kraja, za njim pa se usmeri na levo proti osamljenim hišam v rebri. Ob njivi na levi strani gozdička se najprej hitro spusti v dolinico in se nato spet dvigne mimo redkih hiš tega dela Slaveč v gozd in se na drugi strani med njivami spusti do ceste od Rogašovcev proti Kuzmi. Po njej se usmeri na J do avtobusnega postajališča, kjer jo puščica na drogu napoti na desno po ozki asfaltni cesti ob potoku do mostu. Še nekoliko naprej po isti strani potoka, nato pa po brvi čezenj. Pot se ves čas drži bližine potoka, dokler ne doseže gozdne ceste, po kateri se dvigne do prve kmetije. Mimo silosa, čez poraščen pas in ob robu njive prispe do naslednje kmetije, od koder se po asfaltni cesti obrne proti J. Po nekaj deset metrih jo puščica na drevesu spet preusmeri, in sicer na desno po kolovozu navzdol. Ko se znajde na odprtem travnatem prostoru, markacije spet pokažejo naprej proti drevju in med njim do naslednjega odprtega sveta. Čezenj se spet usmeri med drevje (ne na cesto!), kamor jo napoti markacija na drogu sredi travinja. Ko se po kolovozu dvigne, je že v redkem sadovnjaku bližnje kmetije. Mimo nje, nato pa se združi z asfaltno cesto. Ugotovimo, da smo ves čas hodili okrog vrha Sotinskega brega v bližini državne meje, kar so občasno potrjevali tudi mejni kamni. Pot se na cesti obrne na levo in se z nje po kolovozu rahlo dvigne; še naprej se vije okrog vrha, dokler se ne dotakne razglednega stolpa na samem vrhu. Doseže vmesni cilj.
Nato se po istem kolovozu nekoliko metrov vrača, se pri prvi poti na desni obrne proti S in se po gozdnatem pobočju položneje ali strmeje spusti, tudi po stopnicah, do travnatega sveta pred državno mejo. Mogoče bo na oni strani pripeljal kakšen avto, toda tam je Avstrija. Pot pa vodi na levo ob robu gozda, dokler spet ne najde prehoda v gozd. Skozenj do nekdanjega maloobmejnega prehoda Sotina. Ob njem prečka cesto skozi dolino in se čez Ledavo po močvirnem svetu spet usmeri v gozd. Po pobočju se vzpne na vrh Serdiškega brega, drugega najvišjega vrha Prekmurja, kjer stoji brunarica turističnega društva. Z vrha se spusti na asfaltno cesto tik pod vrhom, ob kateri stoji nekaj hiš, in po njej na levo navzdol do žage ob Ledavi. Od tod naprej proti J do ceste Rogašovci-Kuzma, ki jo je zapustila na oni strani Sotine. Ves čas hoje smo bili pozorni na markacije in puščice, ki so nas vodile skozi razgiban svet, včasih celo presenetljivo nepredvidljiv. Po cesti nato pripelje do Rogašovcev, kjer je žig PPP št. 6 za Serdiški breg.
Nato se po istem kolovozu nekoliko metrov vrača, se pri prvi poti na desni obrne proti S in se po gozdnatem pobočju položneje ali strmeje spusti, tudi po stopnicah, do travnatega sveta pred državno mejo. Mogoče bo na oni strani pripeljal kakšen avto, toda tam je Avstrija. Pot pa vodi na levo ob robu gozda, dokler spet ne najde prehoda v gozd. Skozenj do nekdanjega maloobmejnega prehoda Sotina. Ob njem prečka cesto skozi dolino in se čez Ledavo po močvirnem svetu spet usmeri v gozd. Po pobočju se vzpne na vrh Serdiškega brega, drugega najvišjega vrha Prekmurja, kjer stoji brunarica turističnega društva. Z vrha se spusti na asfaltno cesto tik pod vrhom, ob kateri stoji nekaj hiš, in po njej na levo navzdol do žage ob Ledavi. Od tod naprej proti J do ceste Rogašovci-Kuzma, ki jo je zapustila na oni strani Sotine. Ves čas hoje smo bili pozorni na markacije in puščice, ki so nas vodile skozi razgiban svet, včasih celo presenetljivo nepredvidljiv. Po cesti nato pripelje do Rogašovcev, kjer je žig PPP št. 6 za Serdiški breg.